»Najhujša nočna mora vsakega starša je, da ne ve, kje je njegov otrok. To je tragična realnost številnih Nigerijcev, ki so nekateri že več let vse dni in noči na preži in v iskanju svojih potomcev. Vsak človek ima pravico, da pozna usodo svojih najbližjih, zato moramo vsi skupaj narediti več, da do ločevanja ljudi sploh ne pride.«
»Največje žrtve desetletja spopadov v Nigeriji so prav družine. Številne so bile uničene, razdeljene, trpijo. Otroci so umrli v bombnih napadih, zdravstvene ustanove so bile napadene, njihovi domovi uničeni. A družine morajo ostati skupaj, predvsem pa je treba civilistom v vojnih spopadih prizanesti.«
»Čeprav še nikoli nismo imeli toliko prijavljenih primerov izginulih ljudi, pa se hkrati zavedamo, da gre le za vrh ledene gore in da to število predstavlja le manjši del vseh, ki so pogrešani zaradi končanih ali še trajajočih spopadov.«
»Ljudje, za katere ne vemo, kje in kako so, globoko vplivajo na življenje več generacij neke družine, skupnosti in družbe kot celote. Takšni nerešeni primeri v spopadih, ki se vlečejo desetletja, ogrožajo tudi možnosti za dosego miru.«
